Črni seznam: prepovedane poslovne prakse
Nekatere poslovne prakse v Evropi Direktiva dokončno prepoveduje. Z drugimi besedami, poslovne prakse s Črnega seznama so nepoštene v vseh okoliščinah. Za te prakse se ob drugih določbah Direktive ne zahtevajo nikakršne ocene, ki bi se utemeljevale od primera do primera.
Da bi se zagotovilo, da so trgovci, tržni strokovnjaki in potrošniki jasno seznanjeni s tem, kaj je prepovedano, je bil sestavljen Črni seznam 31 nepoštenih praks.
Čustveni pritisk
Potrošnika eksplicitno obvestiti, da ogroža trgovčevo delovno mesto ali preživetje, če ne kupi izdelka ali storitve.
Oglaševanje izdelkov, ki jih ni mogoče zakonito prodajati
Izjaviti ali ustvariti vtis, da se izdelek lahko zakonito prodaja, čeprav se ne more.
Neupravičena trditev o posedovanju znakov zaupanja in kodeksov
- Če trgovec trdi, da je podpisnik kodeksa ravnanja, čeprav ni.
- Če trgovec prikazuje znak zaupanja, kakovosti ali podobno brez dovoljenja za uporabo teh znakov zaupanja.
Trgovci, ki en izdelek ponudijo kot vabo, nato pa spremenijo ponudbo in ponujajo drug izdelek
Trgovci, ki uporabijo nek izdelek ali ponudbo, da s tem privabijo kupce k razmišljanju o nakupu, nato pa začnejo oglaševati drug izdelek. Trgovci, ki v tem kontekstu:
a) nočejo potrošnikom pokazati izdelka, ki ga oglašujejo;
b) nočejo sprejeti naročila zanj ali ga dostaviti v razumnem času; ali
c) pokažejo primerek z napako.
Neposredno nagovarjanje otrok: “Kupite knjigo!”
V oglaševanje vključiti neposredno nagovarjanje otrok k nakupu ali k prigovarjanju staršev ali drugih odraslih, da jim kupijo izdelke, ki se oglašujejo.
Poprodajne storitve: "Garancije, veljavne po vsej Evropi"
Ustvarjati lažni vtis, da so poprodajne storitve za izdelek na voljo v drugi državi članici kot v tisti, v kateri se izdelek prodaja.
Poklicni trgovec pod masko potrošnika
Lažno zatrjevati ali dajati vtis, da trgovec ne deluje za namene v okviru svoje trgovske, poslovne ali obrtne dejavnosti ali svobodne poklicne dejavnosti, ali se lažno predstavljati za kupca.
Lažno oglaševanje: npr. “Izteče se najemna pogodba! Odprodaja vseh zalog!
Trditi, da bo trgovec v kratkem prenehal z dejavnostjo ali preselil poslovne prostore, čeprav tega ne namerava storiti.
Advertorial: “Mešana/pristranska sporočila”
Uporaba oglaševanja v 'slogu pričanja' v medijih za promocijo izdelka, ko je trgovec plačal za promocijo, ne da bi to bilo jasno navedeno.« (advertorial).
Poprodajne storitve v drugem jeziku: npr. trženje v slovenščini, poprodajne storitve v švedščini
Trgovec, ki se obveže k zagotavljanju poprodajnih storitev, vendar potrošniku šele potem, ko se je ta že obvezal k transakciji, pove, da ta ne bo potekala v jeziku, v katerem je potekala doslej, temveč v drugem jeziku.
Omejene ponudbe: “Posebna ponudba, samo danes!”
Lažno zatrjevati, da bo izdelek na voljo samo za omejeno obdobje ali da bo na voljo pod posebnimi pogoji samo za omejeno obdobje, z namenom potrošnika prisiliti k takojšnji odločitvi. S tem se potrošnika prikrajša za možnost ali potreben čas, da bi sprejel utemeljeno odločitev.
Lažna osvojitev nagrade
Ustvariti lažen vtis, da je potrošnik tudi brez nakupa že dobil, bo dobil ali bo na podlagi določenega dejanja dobil nagrado ali drugo ugodnost, čeprav v resnici nagrada ali druga ugodnost ne obstaja. Prav tako primeri, ko vsako dejanje, na podlagi katerega je mogoče zahtevati nagrado ali drugo ugodnost, vključuje plačilo s strani potrošnika ali izpostavljanje potrošnika stroškom.
Vztrajna in nezaželena prodaja: "Ko vas tretjič pokličemo, bomo mogoče sklenili pogodbo …"
Izvajati vztrajno in nezaželeno nagovarjanje po telefonu, telefaksu, elektronski pošti ali drugem sredstvu za sporazumevanje na daljavo z namenom oglaševanja izdelka ali storitve.
Ustvarjati lažen vtis brezplačne ponudbe: "Brezplačna sončna očala ali Brezplačne melodije za zvonjenje za vaš gsm".
Izdelke označiti kot “gratis”, “zastonj”, “brezplačno” ali podobno, če mora potrošnik plačati kakršen koli znesek poleg neizogibnih stroškov, nastalih, ker se je odzval na poslovno prakso, in stroškov zaradi prejema ali plačila za dostavo izdelka.
Lažne trditve o zmagi: Kako zadeti na loteriji
Trditi, da lahko izdelki pripomorejo k zmagi v igrah na srečo.
Piramidni sistemi
Privabljati potrošnike k pridobivanju novih potrošnikov z obljubljanjem nagrade.
Uporaba vabe za zavajanje potrošnika
Oglaševati izdelek, ki je podoben izdelku znane znamke in zavajanje potrošnika v prepričanje, da je izdelek proizvedel ta proizvajalec, čeprav ni tako.
Nagrade: ¨Čestitamo! Osvojili ste nagrado!¨
Trgovec, ki trdi, da razpisuje nagradno tekmovanje ali ponuja nagrado, ne da bi se potem te nagrade ali ustrezna nadomestila zanje razdelila.
Lažne informacije o trgu
Trgovci, ki posredujejo vsebinsko netočne informacije o izdelku ali o tem, kje se ga lahko najde, da bi zvabili potrošnika k nakupu - v resnici pa bi potrošnik lahko dobil izdelek drugje po ugodnejši ceni in pod ugodnejšimi pogoji.
Lažne trditve o sposobnosti zdravljenja: “S Trickium 24 lahko shujšate”
Lažno zatrjevanje, da lahko izdelek pozdravi bolezen, pomanjkljivosti ali okvare.
Zavajajoči obrazci za naročanje
V tržno gradivo vključiti račun ali podoben zahtevek za plačilo, ki daje potrošniku vtis, da je že naročil izdelek, ki se oglašuje, čeprav tega ni storil.
Zavajajoč vtis potrošnikovih pravic: “Posebej za vas”
Pravice, ki jih vsem potrošnikom povsod zagotavlja že zakonodaja EU, trgovec pa jih ponuja kot nekaj novega ali posebnega.
Trženje, ki igra na skrb potrošnikov za varnost
Neupravičeno igranje na karto strahu pred tveganjem za varnost “Navesti vsebinsko netočno trditev glede narave in obsega tveganja za osebno varnost potrošnika ali njegove družine, če potrošnik ne kupi izdelka.
Vabljivo oglaševanje
- Vabiti potrošnike z vabljivim oglaševanjem na osnovi posebnih cen, ko trgovec verjetno ve, da teh izdelkov ne more ponuditi ali pa jih ima na zalogi le nekaj po tej ceni.
Odškodninski zahtevki: nihče se ne oglaša na telefon
Zahtevati, da potrošnik, ki želi vložiti odškodninski zahtevek iz zavarovalne police, predloži dokumente, ki se ne morejo utemeljeno šteti za pomembne za veljavnost zahtevka, ali sistematično opuščati odgovarjanje na pošto z namenom potrošnika odvrniti od uveljavljanja njegovih pogodbenih pravic.
Agresivna prodaja na hišnem pragu: "Da, odšel bom, ko zaključimo s temi papirji."
Obiskovati potrošnika na domu in ga ne upoštevati, ko prosi, da se odide iz njegovega doma ali da se vanj ne vrača.
Prodaja pod pritiskom: "Da, lahko odidete, ko zaključimo s temi papirji."
Ustvariti vtis, da potrošnik ne more zapustiti poslovnih prostorov, dokler pogodba ni sklenjena.